Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides - Online edition

Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides

Bebet we i mekem lif blong Tomato i slak (Tomato bacterial wilt) (146)


Click/tap on images to enlarge

Samari

  • Oli faenem olbaot long wol. Long ol tropik mo sab-tropik. Long moa long 200 host long moa long 30 famili blong ol plant. Bebet ia i gat ol difren kaen. Fes kaen blong hem i spolem egplan, kapsikam, pima, poteto, tomato mo tabak, mo ol nara famili. Hemi wan rabis sik.
  • Sik ia i divelop taem tempereja i hae mo taem i ren. Bebet i blokem tiub we wota i pas long hem mo i kosem lif i drae.
  • Putum stem we oli katem long wota blong luk 'striming'.
  • Kontrolem wetem fasin blong faming: no mas plan long ples we bebet i fulap long graon; yusum 4-yia roteisen, wetem kon, soybin, brassicas, raes; leftemap level blong graon blong planem tomato mo impruvum rod blong wota; rimuvum kwiktaem ol plant we lif blong olgeta oli slak; rimuvum graon long sus, graon we i stap long olgeta masin, mo ol tul; Joenem tomato long egplant we hemi save resist long bebet ia we i stap mekem lif i slak; yusum ol plant we ol bebet i no save kilim olgeta.
  • Kontrolem wetem kemikol: Oli no rikomendem wan.

Komon nem: Bacterial wilt, bacterial wilt of potato, bacterial wilt of Solanaceous crops

Saentifik nem: Ralstonia solanacearum. I gat ol difren kaen.

Copyright © 2023. All rights reserved.