Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides - Online edition

Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides

Raon wom (Root knot nematodes) (127)


Click/tap on images to enlarge

Samari

  • Oli faenem olbaot long wol. Long ol tropikol mo sab-tropikol rijen. I gat plante kaen. Long plante vejtebol (luk Fact Sheet no.127), long kapsikam, karot, seleri (luk Fact Sheet no.254), kukamba, egplan, jinja, letes, poteto, tomato mo yam), frut krop (melen, popo, paenapol), ol plant we oli yusum olsem dekoresen mo ol rabis gras. Hemi ol rabis bebet.
  • Ol plant oli kam yelo, oli no save gro gud mo lif i slak. I gat ol lam i kamaot long rus.      
  • Oli putum eg long graon, ol yang woman wom i go insaed long ol rus blong kakae mo putum ol eg, we i mekem ol sels (cells) i solap. 
  • Hemi spred tru long wota long graon, long ol tul, sus mo graon we i stap long olgeta masin mo long longfala ples long ol rus blong plant espeseli taem blong salem ol sidling blong vejtebol mo ol plant we oli yusum olsem dekoresen.
  • Kontrolem wetem fasin blong faming: growem ol plant we ol bebet i no save kilim olgeta, sterelaesem graon o miks blong ol narafala kaen material, we ino graon; roteitem o jenisim krop; lego graon i spel blong 4 kasem 6 manis; livim san i bonem graon blong 4 kasem 6 wik; adem kompost mo toti blong ol plant mo animol; planem ol marigold flaoa we bae stap blong plante manis.
  • Kontrolem wetem kemikol: oli no rikomendem wan.

Komon nem: Root-knot nematodes

Saentifik nem: Meloidogyne incognita mo ol narafala spisis.

Copyright © 2023. All rights reserved.