Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides - Online edition

Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides

Ringwom blong wotamelen (Watermelon gummy stem blight) (007)


Click/tap on images to enlarge

Samari

  • Oli faenem olbaot long wol, long wotamelen, rokmelon mo kukamba (luk Fact Sheet no. 201). Hemi wan rabis sik. Ol spot oli stat kamaot long ol lif mo oli kam plante kwiktaem, ol lif oli kam blak mo oli drae afta oli ded. I gat wan stiki kaen wota we i stap kamaot long olgeta spot we oli stap long rop blong hem.
  • Ol spo (spores) we oli stap long olgeta blak poket (sacs) ia oli spred tru long win mo ren.
  • Kontrolem wetem fasin blong faming: neseri i mas stap longwe long prodaksen eria; sterelaesem graon o miks blong ol narafala kaen material, we i no graon; jekem wanwan sidling sipos i gat ol spot, mo rimuvum sipos yu luk; jensem o roteitem ol krop evri tri yia; yu no mas plan klosap long ol wotamelen we oli sik; kolektem mo bonem ol toti afta we yu havest.
  • Kontrolem wetem kemikol: coppers, mancozeb, o chlorothalonil evri 7-10 dei, dipen long weta.

Komon nem: Gummy stem blight

Saentifik nem: Stagonosporopsis cucurbitacearum; (bifo oli singaotem ‘Didymella bryoniae’). I gat tu nem blong hem taem we hemi stap long aseksual stej, Phoma cucurbitacearum o Ascochyta cucumis. Las kaen ia, oli save faenem long olgeta plant long fil, we oli stap prodiusum ol smolsmol oval spore long ol raon blak strakja long lif, we oli kolem 'pycnidia' we klosap bae man ino save luk wetem neked ae blong hem.

Copyright © 2023. All rights reserved.