Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides - Online edition

Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides

Ringwom we i mekem lif blong Yam i ded sloslo (Yam anthracnose & dieback) (016)


Click/tap on images to enlarge

Samari

  • Oli faenem olbaot long wol. I gat plante kaen ringwom blong ol plant we i stap atakem ol krop mo ol rabis gras. Hemi wan rabis sik.
  • Wan ringwom o fangas blong wota we i divelop plante long taem blong ren long ol bigfala yam. Ol spot long ol yang lif we oli go bigwan kwiktaem nomo mo i mekem oli foldaon eli. Ol shut oli ded, mo ol olfala lif oli go blak. Ol niu shut oli gro, be sipos oli kasem infeksen, bae oli ded sloslo tu. Plante taem, i nogat kakae (yam), o bae givim ol smosmol wan nomo.
  • Hemi spred taem we i gat win long taem blong ren mo i muvum ol spo (spores), samtaem, long longfala distens insaed long ol planting set.
  • Kontrolem wetem wei blong plan: plant eli bifo sisen blong ren; jekem sipos ol set oli no roten; planem tugeta wetem kon; no mas katem gras taem ol plant oli wetwet; kolektem mo bonem toti afta long havest; growem ol plant we ol bebet i no save kilim olgeta; 3-yia krop roteisen.
  • Kontrolem wetem kemikol: copper, chlorothalonil, o mancozeb.

Komon nem: Yam dieback, yam anthracnose, lightening disease of yam.

Saentifik nem: Glomerella cingulata (narafala nem blong hem hemi Colletotrichum gloeosporioides). Glomerella hemi seksuol steit blong ringworm o fangas.

Copyright © 2023. All rights reserved.