Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides - Online edition

Pacific Pests, Pathogens, Weeds & Pesticides

Sik we i spolem ol rus blong Taro (Taro root rot) (044)


Click/tap on images to enlarge

Samari

  • Oli faenem olbaot long wol. I gat plante kaen. Yu save faenem long taro mo Xanthosoma, be yu save faenem tu long ol bin, ol kapsikam, ol jinja, ol pinat mo ol paenapol, mo ol rabis gras; hemi kosem wan sik we i spolem ol sidling (luk Fact Sheet no. 47). Hemi wan rabis sik.
  • Hemi wan wota mold (oomycete), be hemi no wan ringworm. I moa wos long graon we i wetwet.
  • Ol rus oli kasem infeksen; ol lif oli drae, taro i no save gro gud, wetem wan o tu lif nomo we i stap. Hemi no givim gud kakae; hemi roten afta long havest.
  • Kontrolem wetem fasin blong faming: klinim ol 'top' blong ol rus mo graon; no mas planem long ol ples we i stap gat flad, o long ol ples we wota i save stap long hem blong plante dei; leftemap level blong graon blong planem taro mo mekem gud rod blong wota raon long hem; growem Mucania o Pueraria bifo long taro blong bildim kontent blong oganik mata long graon; adem lime (20g/m ) blong inkrisim calcium; > 3 yia blong roteitem o jenisim krop; kolektem ol toti blong hem mo bonem afta long havest.
  • Kontrolem wetem kemikol: Oli no rekomendem wan.

Komon nem: Taro root rot, cocoyam root rot, Pythium root rot of taro (cocoyam)

Saentifik nem: Pythium species

Copyright © 2023. All rights reserved.