Samari
- Oli faenem olbaot long wol. Long ol kokonas, kakao, avokado, lemon mo bredfrut, popo mo plante moa. Hemi wan rabis sik, i moa wos long ol graon we i gat tumas wota long hem long ol hae tempereja.
- Bigfala eria we i roten long ol smol frut wetem waet ringwom we i gro long hem, mo i stap muv i go antap. Hemia i afektem tu ol lif mo frut. Ol stamba oli roten tru long ol lif mo ol mak we i kamaot long ol frut. Ol rus we i roten i mekem se ol lif i slak.
- Hemi spred tru long ren splash, win, graon we i stap long olgeta masin, mo graon wota.
- Kontrolem wetem fasin blong faming: impruvum drenej – leftemap level blong graon blong plan long hem; putum ol ded lif blong blokem wota we i splash; karemaot o bonem ol frut mo stamba we oli sik; jensem ol krop evri 4 yia.
- Kontrolem wetem kemikol: chlorothalonil, copper, mancozeb (oli protektem ol plant); o stap jenisim wetem metalaxyl o phosphorous acid (folem sistem ia).
Komon nem: Papaya fruit mo root rot, Phytophthora fruit rot
Saentifik nem: Phytophthora palmivora. Yu mas save se, Phytophthora nicotianae nao i mekem sik ia, eksampol: long Australia mo Fiji. Fact sheet ia i wantem soem se ol saen mo manejmen blong tugeta i semak nomo.